Grad na možnosti 2018-02-09T07:37:15+00:00

PANČEVO – Grad na možnosti

Gradot Pančevo se naoѓa na jugot na Vojvodina, na samo 18 km odalečenost od Belgrad i pretstavuva administrativen, stopanski i kulturen centar na južen Banat. Zafaќa površina od 755 km2 i opfaќa ušte 9 naselbi: Banatski Brestovac, Banatsko Novo Selo, Glogonj, Dolovo, Ivanovo, Jabuka, Kačarevo, Omoljica i Starčevo. Odličnata geografska položba na Pančevo ja karakterizira izlezot na tri reki, Koridorot 7 (Dunavska transverzala), kako i neposrednata blizina na Koridorot 10 i meѓunarodniot aerodrom „Nikola Tesla“.

Gradot na ustieto na Tamiš vo Dunav se spomenuva od 9. vek pod iminjata: Bansif, Panuka, Panucea, Panoča i Pančova. Nekogašnata Panuka niknala na temelite na tvrdinite koi bile izgradeni od Trakijcite i Rimjanite, a gi srušile Avstrijcite kon sredinata na 18. vek. Gradot, po proteruvanjeto na Turcite od Banat, vlegol vo sostav na Avstriskoto carstvo kako avtonomna oblast Tamiški Banat. Vo 1794. godina stanuva slobodna varoš, a strogite pravila na vojničkiot život im otstapuvaat mesto na razvojot na urbanizmot, zanaetčistvoto, trgovijata i kulturata. Vo Pančevo kon krajot na 19. vek postojat dve pravoslavni crkvi i po edna katolička, evangelička i reformatorska, romansko-pravoslavna i evrejska sinagoga, kako i Gimnazija i ušte pet učilišta. Kon krajot na 18. i početokot na 19. vek se formiraat gradski ploštadi i se sozdava istoriskoto jadro na Pančevo, koe go pretstavuva i denešniot centar na gradot. Vo toa vreme graѓankite i graѓanite od site nacii i veroispovedi osnovaat različni združenija, meѓu koi se Strelačkoto društvo (1813) i Pančevačkoto srpsko crkveno peačko društvo (1838), koi postojat i denes. Vo 1869. godina osnovan e vesnikot „Pančevac“ – denes najstariot živ nedelnik na Balkanot. Kon krajot na 19. vek, Pančevo so železnički linii se povrzuva so Bečkerek i Vršac, vo isto vreme se ureduva i tekot na Tamiš, a so toa se sozdadoa odlični uslovi za razvoj na industrijata i trgovijata. Vo povoeniot period zabrzanata industrijalizacija i mehaničkiot priliv na naselenieto go menuvaat likot na gradot.

Spored podatocite od Popisot na naselenieto od 2011. godina, vo Pančevo živeele 123.144 žiteli, od koi 79% bile Srbi, 3,69% Makedonci, 2,77% Ungarci, 2,57% Romanci, 1,71% Romi i 1,15% Slovaci, dodeka postoele ušte okolu 20 različni nacii koi imale pomalku od 1% učestvo vo vkupniot etnički sostav na gradot.

Pančevo ima mnogu bogato kulturno i industrisko nasledstvo. Meѓu drugoto, vo gradot se naoѓaat tri spomenici koi Ministerstvoto za kultura gi proglasilo za nedvižno kulturno nasledstvo od osobeno značenje: Preobraženskata crkva, manastirot Vojlovica i arheološkoto naoѓalište Grad vo Starčevo. Vo centarot na Pančevo se naoѓa najstarata industriska zgrada vo Vojovodina – pivarata od 1722. godina. Objektite koi svedočat za industriskoto nasledstvo grupirani se kraj tekot na Tamiš, a toa se, meѓu drugite: kompleksot na Vajfertovata pivara, Crveniot magcin, vodenata kula, parnata melnica, Svilarata itn. Vo vtoriot bran na industrijalizacijata, meѓu dvete svetski vojni, se sozdavaat Fabrikata za sijalici „Tesla“, Fabrikata za ramno staklo, Fabrikata za avioni „Utva“, dodeka vo tretiot, najvažen bran, vo vtorata polovina od minatiot vek se otvaraat tri golemi fabriki: Rafinerija, „Azotara“ i „Petrohemija“. Blagodarejќi i na dobrata geostrateška položba na gradot, industrijata na Pančevo, i pokraj site problemi na modernata era, i ponatamu ima perspektiva za razvoj.

Pančevo dobi status na grad na 29. 12. 2007, a lokalnata samouprava ja činat Sobranieto, gradonačalnikot, Gradskiot sovet i Gradskata uprava. So puštanjeto vo rabota na Gradskiot centar za uslugi, 2009. godina, Gradskata uprava im ovozmoži na graѓankite, graѓanite i na pravnite lica svoite potrebi da gi ostvaruvaat na pokvaliteten, poefikasen i posovremen način. So cel neguvanje na meѓunarodnata sorabotka, Gradot Pančevo potpiša memorandum za zbratimuvanje so 14 stranski gradovi, a najintenzivna sorabotka se ostvaruva so Provincijata Ravena.

Gradot e prepoznatliv po bogatiot kulturen život, što se reflektira preku aktivnostite na 15-te kulturni institucii, kako i preku organizacijata na poveќe od 40 manifestacii godišno. Pančevo se smeta za grad na sportot, bidejќi otsekogaš bil poznat po svoite sportski velikani.

Veličina slova
Kontrast